Predstavljamo vam finalista Slovenske note 2021 – PRIMOŽA VIDOVIČA.
Primož je 25-letni pevec, kantavtor in filozof iz Gorišnice. Zmagal je na 18. Kantfestu, festivalu kantavtorske glasbe, trenutno pa se zaključuje magistrski študij kognitivne znanosti. Primož sebe opisuje kot radovednega, ustvarjalnega in, kot se sam opiše, polnega neumnih, pretencioznih ter nemalokrat čisto samo njemu smešnih šal. Z glasbo se je pričel ukvarjati v najstniških letih, pritegnil pa ga je tradicionalni džez, pred nekaj leti pa je pričel lastne pesmi, za kar so ga navdahnili šansoni, džez, tango, klasika in pop. Ljudem bi rad približal zahtevnejše zvrsti, katere združuje s pop glasbo. Diplomiral je iz filozofije, kar Primož opisuje: »Na študij sem se vpisal, ker sem ugotovil, da lahko “bluzim” tudi profesionalno! Vedno sem rad razmišljal, pisal in ustvarjal, v filozofiji pa se oboje krasno združi. Je način življenja, radovednost, odprtost za staro in novo, znanost in umetnost v enem.« V svoji glasbi, kot pravi, se že deloma razgali in poje tudi o svojem življenju: »To večinoma že počnem, čeprav ponavadi pod krinko zgodb in melodrame. Mi je pa ljubše nastopanje v raznoraznih dramskih vlogah, preko metafor, takšnih in drugačnih. Se mi zdi, da se danes v glasbi vse preveč izpoveduje, premalo pa pripoveduje.« Navdih za njegove pesmi mu predstavljajo »ljudje, ki jih srečuje, knjige, ki jih bere, misli, ki jih misli, dogodke, ki se mu zgodijo«. Spogleduje se tudi z doktorskim študijem, na vprašanje, kako namerava združiti pot doktorja znanosti s pevskim delom, Primož odgovarja: »Ta pot je najbrž zelo čudaška in polna odrekanja ter dvomov, a vsaj zame neizbežna, saj si ne predstavljam življenja brez enega ali drugega.«
Primož je nastopil v ptujskem mjuziklu Domišljije iz Harmonije, kar opisuje kot tisto dogodivščino, ki ga je najbolj izoblikovala: »Tam sem imel priložnost spoznati številne ljudi, se naučiti mnogih veščin, premagati strah pred gledališkim nastopanjem, v vsem ustvarjalnem vrvežu pa tudi pozabiti na druge težave, ki jih takrat ni bilo malo.« Prav tako mu veliko pomeni tudi njegova zmaga na 18. Kantfestu, kjer se je predstavil s svojo avtorsko pesmijo, z zmago pa je dobil potrditev, da je njegova pesem nagovorila tako ljudi kot žirijo. Primož ima tudi svojo lastno šansonsko zasedbo, ki jo sestavljajo Samo Ivačič na klavirju, Matjaž Balažic na harmoniki, Luka Gaiser na kontrabasu in Timi Krajnc na kitari, katere Primož opisuje takole: »Vsi so vrhunski glasbeniki, vsak s svojega področja, z izjemno širino, povezal pa nas je moj učitelj, Samo, ki jih vse osebno pozna, sem pa jih izbiral sam iz zasedb, ki jim sledim.« Zasedba se za enkrat imenuje Primož Vidovič z zasedbo. Primož v svojem prostem času bere, se sprehaja, in kot sam pravi, se rad ‘zafilozofira’ ter debatira o najrazličnejših temah z najrazličnejšimi ljudmi, njegova družina pa ga podpirajo, saj pravi, da imajo glasbo tudi sami radi. Zastavlja si rad manjše cilje za svojo glasbeno delo, zato je vesel, da je uspel sestaviti svojo šansonsko zasedbo, prav tako pa je ponosen nase, da se je naučil igrati kitaro. Na njegovem YouTube kanalu se najde ogromno priredb tako tujih kot slovenskih pesmi, med drugim se Primož iskreno navdušuje nad slovenskimi zlatimi popevkami. Nastop na Slovenski popevki bi Primožu predstavljal največji izziv v prihodnosti, saj po tem tekmovanju zelo hrepeni.
Njegova finalna pesem Slovenske note 2021 je njegovo avtorsko delo, pri pesmi pa mu je pomagala džezovska zasedba Nostalgiki – Marko Korošec na kontrabasu, Matjaž Dajčar na kitari in Antonio Hojsak na bobnih. Primož pravi, da njegova finalna pesem govori o »zaljubljenosti, ki ji ni mar za pomanjkljivosti in nepopolnosti ljubljene osebe«. Pesem pa je nastala tako, da je Primož na kitari preigraval različne akorde, ko pa je obiskoval na Dunaju predavanja iz renesančne literature, pa je naletel na Shakespearjev sonet, ki je, kot opiše Primož, »sprožil verigo preostanka pesmi«. Primož se pred premiero njegove finalne pesmi počuti nestrpno: »Pesem že tako dolgo ni zaživela pred publiko!« Svojo pesem bi opisal z rdečo barvo, s pesmijo pa želi ljudem sporočiti: »Ljudje smo polni protislovij in velikokrat, v dobrem in slabem, podrejeni svojim čustvom. Da pa to tudi ni nujno nič hudega.«
